Berlin vodi z avtobusnimi pasovi – toda kje je napredek?

Berlin vodi z avtobusnimi pasovi – toda kje je napredek?

Avtobusi na ulici – kaj pa pasovi za avtobuse v nemških mestih? Trenutna primerjava mest kaže, da ima Berlin z impresivnimi 121 kilometri avtobusnih pasov največji delež posebnih pasov v Nemčiji. To ustreza približno 2,3 % celotnega cestnega omrežja. To izhaja iz študije nemške okoljske pomoči (DUH), ki je zbrala podatke v 40 mestih. Na drugem in tretjem mestu sledita Aachen in Mainz, oba z 1,4-odstotnim deležem. Tudi München in Hamburg se približujeta in kažeta, da so avtobusni pasovi v mnogih mestih zelo priljubljeni.

Kaj pa druga mesta? Samo pet od 40 anketiranih lokacij je lahko rezerviralo več kot 1 % svojega cestnega omrežja za pasove za avtobuse. Nasprotno pa mesta, kot so Halle (Saale), Krefeld, Magdeburg in Oberhausen, nimajo niti avtobusnih pasov. Jürgen Resch, zvezni generalni direktor DUH, je ostro kritiziral majhen delež avtobusnih pasov v večini velikih mest. Opozarja, da so pop-up pasovi za avtobuse stroškovno učinkovita in takoj učinkovita rešitev za izogibanje prometnim zastojem in poznim avtobusom, ki ne vodijo le do slabše kakovosti zraka, ampak tudi do višjih emisij CO2.

Kritika in neukrepanje

V Berlinu senat kljub spremembi zakona, ki bi olajšal ustvarjanje novih avtobusnih pasov, ne načrtuje dodatnih pasov za avtobuse. To je povzročilo nezadovoljstvo znotraj SPD v prometnem odboru. V CDU na drugi strani trdijo, da bi pasovi za avtobuse jemali prostor drugim udeležencem v prometu, kar dodatno podžiga razpravo. Tudi mesta, kot so Köln, Stuttgart in Bremen, niso določila novih pasov za avtobuse, kar povečuje pritisk na odgovorne, da se lotijo ​​problema.

Druga skrb je uporaba obstoječih avtobusnih pasov. Ti so pogosto sproščeni za druge vrste prometa bodisi ob določeni uri bodisi preko dodatnih znakov, kar poveča napor nadzora. Poleg tega pasove za avtobuse pogosto uporabljajo ali parkirajo motorna vozila, kar bistveno zmanjša učinkovitost teh posebnih pasov. Pozitiven trend pa je, da mnoga mesta vse pogosteje uporabljajo prednostno menjavo avtobusov na semaforju, da bi skrajšali čas potovanja.

Alternative in prihodnji pristopi

Primer bolj ustvarjalnega pristopa je Düsseldorf, kjer se namerava mesto bolj zanašati na mešane rešitve. München pa si prizadeva za konsolidacijo avtobusnih linij na osrednjih progah in je povečal pogostost, da bi izboljšal povezave. Ti pristopi kažejo, da ne primanjkuje le pasov za avtobuse, ampak tudi inovativnih idej za izboljšanje lokalnega prometa.

Dialog o prihodnosti avtobusnega prometa v nemških mestih se ne bi smel nikoli končati, saj je na koncu od teh odločitev odvisna mobilnost mnogih državljanov. Kako se bodo mesta odzvala na trenutne izzive in ali bodo kmalu predstavljene nove rešitve, bomo šele videli.