Trije Afganistanci v cerkvenem azilu: upanje na novo prihodnost v Nemčiji

Trije Afganistanci v cerkvenem azilu: upanje na novo prihodnost v Nemčiji

V Bremnu, natančneje v Lesumu, trenutno poteka burna razprava o temi cerkvenega azila. V središču pozornosti so trije Afganistanci, ki so pred desetimi in enajstimi leti pobegnili iz domovine in več let živeli na Švedskem. Tam so se šolali, opravili usposabljanje in delali v svojih službah. Toda prepoved dela in grožnja repatriacije v Afganistan sta jo spodbudila, da je emigrirala v Nemčijo. Po evropski zakonodaji je odgovorna država, ki prva sprejme begunce v Evropi – in to bi lahko bila Švedska. Weser kurir poroča, da bi Afganistance lahko poslali nazaj na Švedsko v šestih mesecih, razen če uživajo zaščito cerkvenega azila.

Trenutno sta dva od treh moških že zaprosila za cerkveni azil v cerkvi Marijinega vstajenja v Lesumu, za enega pa postopek še poteka. Lars Ackermann, direktor zatočišča cerkvenega združenja, je podrobno preučil položaj moških in je prepričan, da imajo v Afganistanu "ničelno prihodnost". V Nemčiji bi lahko zaradi stalnega pomanjkanja kvalificiranih delavcev njihovo usposabljanje predstavljalo prednost in tudi prihranilo državne stroške. Deutschlandfunk Nova poudarja, da ta vrsta azila, čeprav ni pravno priznana, temelji na moralnih prepričanjih in služi za zaščito ljudi pred izgonom.

Izzivi in ​​najboljše priložnosti za begunce

Osrednji vidik cerkvenega azila je možnost pridobivanja časa za ponovno oceno prošenj za azil. Zaščita se običajno dodeli v težkih primerih, ko gre za akutno nevarnost za življenje ali telo, kot kaže položaj treh Afganistancev. Moški morajo imeti tudi pozitiven pogled na bivanje v državi. Mnogi upajo na ovire za deportacijo, ki bi lahko bile posledica državnega preganjanja. Strokovna pobuda za versko politiko povzema, da pravna podlaga cerkvenega azila temelji na političnih dogovorih in ne na pravni podlagi. To vodi v vznemirljivo, čeprav pravno vprašljivo situacijo.

Izzivi za Afganistance niso le v negotovosti njihovih azilnih postopkov, ampak tudi v družbeni sprejemljivosti. Ker imajo moški zahodnjaško ozadje, se bojijo, da jih v Afganistanu ne bodo dobro sprejeli. Motivirani so za delo z namenom hitrega izstopa iz državnih ugodnosti – vendar ostaja nejasno, kako bodo azilni organi odločali o njihovih prošnjah. Določena mera upanja pa ostaja, ker Nemčija trenutno v Afganistan ne deportira kriminalcev, razen kriminalcev, in bi zato lahko našla bolj pragmatično rešitev.

Vloga cerkva in skupnosti

Podpora skupnosti in cerkva je nepogrešljiv del azilnega postopka. Cerkveni azil je kot zaščitni instrument na voljo že več kot 40 let in daje upanje številnim beguncem. Po podatkih iz leta 2022 je iskalcem zaščite ponudilo zatočišče 859 protestantskih, 243 katoliških in 15 svobodnih cerkvenih skupnosti. Strokovna pobuda za versko politiko poudarja, da tradicija cerkvenega azila sega v pradavnino in ima še danes pomembno vlogo pri obravnavi beguncev. Kritizirajo pa tudi cerkve, ker bi lahko spodkopale veljavno zakonodajo in preprečile deportacije.

Položaj treh Afganistancev iz Lesuma ni le zgodba o begu posameznika, ampak odseva tudi kompleksno razpravo o deportaciji, zaščiti in človeški usodi. Prihodnji tedni bodo odločilni, ali in kako jim bo mogoče omogočiti novo življenje v Nemčiji.