Zeleni vrt Ingrid Veeser: raj za rastline in živali v Bremnu-Nord

Zeleni vrt Ingrid Veeser: raj za rastline in živali v Bremnu-Nord

V Bremnu-Nord je zelena oaza, ki je rajsko zatočišče ne le za svoje lastnike, Ingrid in njenega moža, ampak tudi za številne živali. Na 1.600 kvadratnih metrov velikem zemljišču se razprostira vrt; prvotni zelenjavni vrt je bil s krčenjem iglavcev spremenjen v raznolik habitat. Posebna pozornost je namenjena orehu, ki raste že od petdesetih let prejšnjega stoletja in je najljubša rastlina Ingrid Veeser. Vrt je primer sodobnega, sonaravnega vrtnarjenja, v katerem je uporaba kemičnih pesticidov ali umetnih gnojil popolnoma izključena. Namesto tega se Ingrid zanaša na moč komposta in zastirke, ki ne samo krepi rastline, ampak tudi spodbuja biotsko raznovrstnost.

Vrt, ki je bil prvotno zasnovan kot zelenjavna površina, se je razvil v prostor z bučkami, kolerabo, sadnim drevjem in toploljubnimi rastlinami. Z letino do 450 kilogramov jabolk na leto Ingrid prepričljivo dokazuje, kako uspešno je lahko naravno kmetovanje. Svojega zaslužka ne deli le s sosedi, ampak presežke tudi prodaja prek različnih platform. To oživi idejo o samooskrbi in hkrati s seboj prinese delček skupnosti.

Trajnost v vrtnarstvu

Pomen trajnostne rabe vrta ni pomemben samo za Ingrid. Izzivi, s katerimi se sooča narava – od podnebnih sprememb do izgube biotske raznovrstnosti – so nujni. Vrtnarjenje in urejanje krajine pomembno vplivata na okolje. Podjetja in vrtnarji imajo možnost pozitivno prispevati z odgovornim ravnanjem in skrbno porabo virov. Trajnost tako postane dolžnost, ki izboljšuje podobo podjetja in lahko odpira nove poslovne priložnosti. Splošna javnost se vedno bolj obrača k trajnostnim praksam, da bi zagotovila lepoto in zdravje svojih pokrajin, kot je npr. landschaftspflege-reif.de je razloženo.

Ingridin vrt ni le kraj miru, ampak tudi primer, kako lahko mešane rastline povečajo pridelek in hkrati spodbujajo ekološko ravnovesje. Ta praksa, katere cilj je harmonično medsebojno delovanje med rastlinami, je optimizirana s kombiniranjem različnih sort. Paradižnikom na primer koristi bazilika, medtem ko stročnice, kot sta fižol in grah, zemljo obogatijo z dušikom. Premišljeno načrtovanje, ki upošteva potrebe po svetlobi in vodi ter medsebojno delovanje rastlin, lahko vodi do presenetljivih in prijetnih rezultatov, kot je npr. self-sufficient-life.de kaže.

Predvsem spomladi, ko je vrtnarjenje še posebej intenzivno, se Ingrid in njen mož soočata z izzivom boja proti nezaželenim rastlinam, kot je talna požrešnost. Vročinski valovi in ​​drugi ekstremni vremenski pojavi dodatno obremenjujejo vrtnarje. Kljub temu njena ljubezen do narave in njena neumorna predanost svoji zeleni oazi dokazujeta, da sta trajnostno vrtnarjenje in samooskrba ne le možna, ampak tudi bogatita. Zaradi njene predanosti in sprejetih ukrepov je vrt Ingrid Veeser sijajen primer ekološke odgovornosti in biotske raznovrstnosti v regiji.