Plakati Bundeswehra v Bremnu: politični grafiti povzročajo razburjenje!

Plakati Bundeswehra v Bremnu: politični grafiti povzročajo razburjenje!

V središču Bremna in sosednjih okrožjih se je zgodil izjemen incident: neznanci so umazali številne reklamne table Bundeswehra. kako t na spletu Policisti naj bi na obsežen grafit naleteli med obhodom v soboto, 6. septembra. Najmanj sedem plakatov je bilo okrašenih s provokativnimi političnimi slogani.

Prizadeta okrožja so Bremen-Östliche Vorstadt, Mitte, Gröpelingen in Walle. Plakati vsebujejo besede, kot sta "Samo pes gre zvezni vladi" in "Mir je rdeč, revolucije končajo vojne". Ta sporočila kažejo, da se storilci ne strinjajo z Bundeswehrjem, je dejal tiskovni predstavnik policije. Vendar natančni motivi odgovornih ostajajo nejasni, policija pa trenutno ne more oceniti, ali gre za skupek tovrstnih dogodkov. Kljub temu tiskovni predstavnik pojasnjuje, da se takšni grafiti pojavljajo "od časa do časa".

Aktualne razprave o Bundeswehru

Incident osvetljuje tekoče razprave okoli Bundeswehra. To je nemška vojaška sila in trenutno šteje okoli 181.000 aktivnih vojakov. Po drugi svetovni vojni je Zvezna republika leta 1955 pridobila suverenost, da se oboroži v primeru obrambe. Del sedanje razprave poudarja potrebo po povečanju števila vojakov, nenazadnje zaradi izzivov ukrajinskega konflikta. Zvezna vlada namerava povečati število svojih enot na 50.000 do 60.000 vojakov.

Raziskava iz aprila 2024 je pokazala, da je trenutno sestavo Bundeswehra negativno ocenilo 79 odstotkov prebivalstva. Poleg tega trenutne raziskave kažejo, da je 45 odstotkov ljudi v Nemčiji naklonjeno ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kar je ukrep, ki ne bi prizadel le moških, ampak tudi žensk. To dogajanje je nenazadnje motivirano z odločitvami o povečanju izdatkov za obrambo v Natu, kjer se razpravlja o cilju petih odstotkov nacionalnega bruto domačega proizvoda do leta 2035.

Politične in družbene posledice

Odzivi na grafite so tako v politiki kot v družbi različni. Po eni strani se Bundeswehr vidi kot nepogrešljiva institucija, ki zagotavlja obrambo države, po drugi strani pa se pojavljajo pomisleki glede vojaške prisotnosti in izdatkov. Razprava o statusu Bundeswehra in z njim povezanih družbenih in političnih implikacijah je bolj aktualna kot kadarkoli.

Incident v Bremnu je jasen znak, da so vprašanja o miru, vojski in družbeni odgovornosti še naprej sporna. Kdo bo imel zadnjo besedo v tej razpravi, bomo še videli.